Intervju: Joel Michael Stroetzel [Killswitch Engage]

[B - side]: Ste skupina s tremi preprostimi pravili: brez bližnjic, kompromisov in korakov nazaj. To ste dokazali s štirimi odličnimi albumi, na poti je že peti. Zakaj ste se že drugič odločili samo-nasloviti album?

Joel Michael Stroetzel: Naša odločitev je res malce čudna, vendar smo pri tem albumu ubrali popolnoma drugačno pot, celoten snemalni postopek, producenta … Vse skupaj je kot nov začetek.

[B - side]: Zakaj nov začetek?

Joel: Poskušamo ubrati nov zvok, saj sta si zadnja dva albuma precej podobna.

[B - side]: Kateri so vaši ključni vpliv na novo ploščo?

Joel: Vpliv metala se pozna predvsem na kitarah. Več je kitarskih rifov po vzoru evropskih metal skupin, npr. In Flames, Soil Work … Poslušali smo veliko skupin, iz katerih smo potem črpali vplive.

[B - side]: V preteklem letu ste bili na turneji z Disturbed, letos s Slipknot. Kakšna se vam je zdela turneja?

Joel: Z Disturbed smo igrali na njihovi kanadski turneji, s Slipknot pa letos na dveh njihovih koncertih.

[B - side]: S Slipknot ste igrali v Zagrebu.

Joel: Koncert je bil super, resnično smo uživali. Fantje so neverjetni.

[B - side]: Kje bolj uživate – v studiu ali na odru?

Joel: Vsega po malem. Uživamo, ko smo na odru, nato pa si vzamemo odmor in uživamo v studiu med snemanjem.

[B - side]: Zadnje čase nastopate na vse večjih prizoriščih. Vam je ljubše nastopati v majhnih klubih, kjer je vzdušje bolj intimno, ali pred večjimi množicami?

Joel: Pri večjih množicah je vedno nekaj neverjetnega, vendar vseeno raje igramo pred manjšo množico, kjer publika ve kdo smo, od kod prihajamo in kaj delamo. Publika je tik ob tvojem obrazu, ti vidiš njihove … Na večjih festivalih je publika včasih tako daleč od tebe, da pozabiš, za koga igraš.

[B - side]: Če se vrnemo nekaj let nazaj… Leta 2004 ste bili z albumom »The End Of Heartache«, prvim z novim pevcem Howardom Jonesom, nominirani za prestižno glasbeno nagrado Grammy. Kako je ta dogodek vplival na vaša življenja, kariero?

Joel: Zdelo se nam je nekako čudno, neverjetno. Nihče ni verjel, da je res. Naš manager nam je poslal elektronsko sporočilo, iz katerega smo razbrali, da gre zares. S Howardom smo imeli srečo, da smo našli pevca, ki bi uspešno prevzel Jessejevo nalogo. Ta je vsekakor imel veliko oboževalcev, zato Howardova nova naloga ni bila lahka. Ne le, da je moral prevzeti vse Jessejevo breme, ustvariti je moral tudi svojo podobo. Vsekakor je to skupino spremenilo na bolje.


Foto: Barbara Milharčič