torek, 21. junij 2011

Ne zamudi! Rock Otočec 2011

Tudi letošnja izvedba festivala Rock Otočec bo potekala na idilični lokaciji ob reki Krki. Organizatorji so za dogodek, ki bo med 1. in 3. julijem, zagotovili program, ki se ponaša z najpomembnejšimi glasbenimi skupinami glede na vse dosedanje Rock Otočce. Presežno je tudi število nastopajočih, saj se bo na dveh odrih predstavilo preko 50 glasbenih skupin.


Glavna zvezda letošnjega Rock Otočca  skupina Guano Apes se bo v okviru svoje turneje Bel Air predstavila na odru Rock Otočca prvi dan festivala. Veliko odobravanje privržencev doživlja, tako kot njihovi nastopi, tudi njihov najnovejši album. Zadnji singl je na spletnem portalu youtube v manj kot treh mesecih doživel preko milijon ogledov.


Z veseljem letos gostimo tudi mlado angleško alternativno rock skupno The Subways, ki je že s svojim debitantskim albumom leta 2005 dosegla zlato naklado s preko 100.000 prodanimi izvodi. Njihov hiter vzpon zaznamujejo nastopi na najodmevnejših svetovnih festivalih - Reading, Rock am Ring, Nova Rock, Glastonbury ... Na znamenitem Readingu so zaradi izjemnega odziva občinstva nastopali kar tri leta zaporedoma.


Newjorčani The Toasters so eni zmed utemeljiteljev ska glasbe. So še edini delujoči predstavniki svoje  generacije in letos praznujejo 30 let  delovanja.

Pred Guano Apes bodo petkovo glasbeno dogajanje na Rock Otočcu  dodobra razgreli ska veseljaki Elvis Jackson, ta trenutek zagotovo eden najpomembnejših slovenskih izvoznih artiklov.

Sobotni program bodo poleg američanov The Toasters zaznamovale skupine z bolj domačih logov - Zmelkoow, Zaklonišče prepeva, Kill Kenny in pa bližnji, v bolj plesno božajočih ritmih zazibani hrvaški Jinx.

V nedeljo bodo festival zaključili The Subways, pred njimi bosta nastopila dva slovenska upa - Adam in The Toronto Drug Bust (sicer mednarodna slovensko-finska zasedba).  Velika pričakovanja so uprta tudi v srbske S.A.R.S., ki so ta trenutek verjetno najpomembnejša skupina novejše generacije na prostorih nekdanje Jugoslavije.




Kot vedno bo Rock Otočec tudi letos ponudil bogat dodatni, dnevni in nočni program. Za radostne dražljaje bod skrbeli razni  DJ-ji, gledališki improvizatorji. Prisluhniti bo moč razmišljanju o vplivu glasbe na družbeno dogajanje, se udeležiti sv. maše.  Obiskovalcem bodo na voljo razne kreativne vodne in zemeljske delavnice, zabavne športne aktivnosti in atraktivnosti ter individualne kulturne dejavnosti.
Poskrbljeno bo za brezplačno kampiranje, parkiranje in brezplačne avtobusne prevoze iz Novega mesta in nazaj.
Obiskovalci in organizatorji se strinjajo: "Rock Otočca ne pozabiš nikoli!"

sreda, 24. november 2010

Ne zamudi! White Lies @ CUK Kino Šiška, Ljubljana!

WHITE LIES bodo – pred nastopi v Zagrebu, Beogradu in Skopju - nastopili v KINU ŠIŠKA, in sicer v torek, 30.11.2010. Predskupina bo obetavni prekmurski trio SPHERICUBE (www.myspace.com/sphericube24).


Sošolci iz zahodnega dela Londona -  Harry McVeigh (vokal/kitara), Charles Cave (bas, besedila), in Jack Lawrence Brown (bobni, klaviature), v živo se jim pridruži klaviaturist Tommy Boven – so leta 2004 najprej ustanovili zasedbo Fear of Flying, in po izidu dveh neo-brit pop singlov, posnetih ob produkcijski pomoči Stephena Streeta (The Smiths, Blur, Cranberries...), spremenili glasbeno usmeritev. 'Nova era' je seveda zahtevala novo ime in novi, temnejši 'image'. Prvi dve posneti skladbi v tem obdobju sta bili Nick Cave-ovska balada o umoru 'Unfinished Business' in 'Death'. Z 'Unfinished Busines' so aprila 2008 debitirali na britanski televiziji, v TV oddaji legendarnega Joolsa Hollanda na BBC 2. Takrat so pričeli tudi s snemanjem debitantskega albuma, tokrat s pod taktirko producentov Eda Bullerja in Maxa Dingla (ki sta se kalila ob delu s Suede, Killers, Glasvegas...). Skladba 'Death' je izšla kot single septembra 2008, album 'To Lose My Life...' pa je sledil v začetku 2009, in postal prvi album angleške skupine, ki je tisto leto dosegel prvo mesto prodajne lestvice – in to celo pred težkokategorniki tipa Lady Gaga. Sledile so razprodane turneje, tudi v ZDA, še več TV nastopov (tudi na 'Lettermanu'...), eminentni 'ogrevalni' nastopi (s Coldplay, Kings of Leon...) itn. Februarja so najavili ekskluzivna nastopa v Manchestru, v klubu FAC251 (katerega vodja je Peter Hook, basist legendarnih New Order) s kapaciteto 400, in ju prek spleta razprodali v nekaj minutah, saj se je za vstopnice potegovalo kar 38.000 oboževalcev.

Pri ustvarjanju torej črpajo pretežno iz dediščine skupin, kot so Joy Division ali Echo&the Bunnymen, tuji pa jim niso niti vplivi 'novoromantike' (Duran Duran...). Kakorkoli že, njihova predanost eri britanskega post-punka je tako intenzivna, da so našli svoj diskografski dom pri Fiction Records (The Cure, The Associates..).

Nedavno so bili White Lies gosti zasedbe Muse na stadionu Wembley v Londonu, kjer jih je videlo okoli 80.000 ljudi.

Njihov drugi album 'Ritual' izide 17. januarja 2011, prvi single 'Bigger Than Us' pa 3. januarja. Album, na katerem bo deset novih pesmi, je produciral Alan Moulder (Smashing Pumpkins, My Bloody Valentine, Nine Inch Nails).

'Živa' premiera albuma bo 22.novembra v londonski York Hall. Vstopnice za ta ekskluzivni dogodek so razprodali v nekaj minutah.

V zadnjem letu so bili White Lies polno zaposleni, in to ne samo s pripravljanjem novega albuma. Do konca leta bodo igrali v vzhodni Evropi, južni Ameriki in Mehiki, za 2011 pa bodo kmalu najavili svoje prve evropske in severno-ameriške turneje.

Njihov debitantski album 'To Lose My Life...' bo vsak čas dosegel številko milijon prodanih izvodov. Skupino so pri revijah 'Q' in 'Mojo' proglasili za najboljšo novo skupino, bralci NME-ja pa so izglasovali 'To Lose My Life..' za drugi najboljši album leta.

PR

sreda, 30. junij 2010

T - Mobile INmusic festival no. 5!

LCD Soundsystem, Billy Idol, !!! (Chk, Chk, Chk), Rise Against, Pendulum, The Flaming Lips, Massive Attack, New Young Pony Club, Skindred, Flogging Molly so le nekatera imena, ki so se pretekli teden od 21. do 23. Junija mudila na peti ediciji zagrebškega T – Mobile INmusic festivala. Ta se je, kot leta poprej, odvijal na Jarunu, otoku hrvaške mladine, le da so mu letos z razliko od prejšnjih let, dodali še t.i. »day zero« oz. nulti dan, ko so na glavnem odru (T – Mobile Stage) poleg lokalnih zasedb Popeye (Pula), povratnikov Kawasaki 3P (Zagreb) in skoraj legendarnih The Beat Fleat (Split), nastopili legendarni grungerji Alice in Chains.

Seattlečani, ki so se leta 2005 vrnili na sceno z novim pevcem Williamom DuVallom (ta je nasledil Layna Staleya, ki je leta 2002 preminul zaradi prevelikega odmerka drog), so v Zagrebu (na nič kaj topel prvi poletni dan) priredili pravo blatno veselico za glasbene sladokusce. Uro in pol trajajoče ekstazično grunge vzdušje oz. nastop, ki bi ga lahko poimenovali kar »the best of Alice in Chains« je zaobjel vse njihove večje hite z vseh štirih studijskih albumov. Nekaj tisoč glava množica je lahko z debitantskega ploščka Facelift (1990) prisluhinla skladbama We Die Young in Man in the Box, z albuma Dirt (1992) so se na set listi znašle Them Bones, Dam That River, Rain When I Die, Down in a Hole, Angry Chair ter Would? in Rooster, ki sta zaključili večer. Zasedba, ki je svoj nastop začela s skladbo Again, edino z njihovega tretjega in ob enem samonaslovljenega albuma, izdanega leta 1995, je toliko večjo pozornost namenila svojemu zadnjemu izdelku Black Gives Way to Blue (2008) s skladbami Check My Brain, Your Decision, Last of My Kind in Acid Bubble. Seveda Alice niso pozabili niti na svojo tretjo malo ploščo Jar of Flies EP iz leta 1994, katere so se dotaknili s komadom No Excuses. Tako kot nekaj dni poprej na češkem Sonisphere festivalu, je bila »play« lista sestavljena tako, da je publiko neprestano držala v krču, ki je popustil šele, ko so v vetrovno in hladno noč odzveneli njihovi zadnji rifi.


Letošnji T – Mobile INmusic festival pa niso zaznamovali le Alice in Chains. Tu so seveda še mnoga druga zveneča imena, med katerimi najbolj izstopa povratnik na glasbeno sceno, punker v usnjeni galanteriji, s peroksidno belimi bodičastimi lasmi, stisnjeno pestjo in porogljivim nasmeškom na ustih, eden in edini Billy Fuckin` Idol.


Če je bil nastop Alice in Chains nekakšen »The Best of«, se tudi Idol od takšne oznake ni prav nič odmaknil. Zimzelene punk-rock-disco uspešnice Dancing With Myself, Love is Strange, Flesh for Fantasy, Sweet Sixteen, Eyes Without a Face, Rebel Yell, White Wedding, MONY MONY in priredba L. A. Woman legendarnih The Doors so zarezale v torkov večer kot mesarski nož in pri marsikaterem obiskovalcu zbudili spomine na zlata osemdeseta. In prav tak nastop se je zgodil tudi dva dni kasneje v ljubljanski Hali Tivoli.




Fotografije: Mladen Pobi za T – Mobile INmusic festival

ponedeljek, 17. maj 2010

V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC!


V Velenju dogaja. V središču Šaleške doline se maja, zdaj že okroglih dvajset let, odvijajo Dnevi mladih in kulture, ki s svojim kulturnim, glasbenim in športnim programom popestrijo skoraj celoten mesec. Nič drugače ni bilo niti preteklo soboto, ko so po zaslugi Deck Janiels, Niet in Last Day Here, odmevali malce težji ritmi. Koncert, ki je bil sprva napovedan v atriju velenjskega gradu, je bil zaradi slabega vremena prestavljen v mnogo bolj intimni prostor Mladinskega centra. Nič zato, saj je bilo zaradi tega vzdušje še bolj pristno. 


Kot prvi so se ta večer predstavili Deck Janiels, peterica iz Kamnika, ki je s svojim preigravanjem uspešnic, kot so (in če omenimo le nekatere) Breaking the Law legendarnih Judas Priest, Kreni prema meni srbskih Partibrejkers, Računajte na nas domačih Zaklonišče Prepeva, ter Zapeljivko kot avtorsko skladbo, ogreli publiko in pripravili teren za velikane slovenske pank scene Niet.


Če so bili Niet v Selcah pri Železnikih razštelani, je bilo tokrat ravno obratno. Publika, ki je ob pričetku njihovega nastopa do zadnjega kotička napolnila MC, je brez premora zarajala z Molkom, ki se je skozi skladbe, lahko bi rekli kar zimzelene pank popevke, Tvoje oči, Perspektive, Heroj in Vijolice, prelila do najnovejših skladb z drugega, a obenem prvega konceptualnega albuma z naslovom Trinajst. Čeprav je album na tržišču šele slabih mesec dni, so se skladbe Dekle izza zamreženega okna (nedolgo nazaj je bila to tudi popevka tedna na Valu 202), Temni oblaki, Naj kri zalije ves svet, že dobro usedli v ušesa zbrane srenje. Seveda ne smemo pozabiti niti na preostali trinajstičini skladbi Škrati in gosenice ter Ti in jaz in noč in večnost. Zgodbo sobotnega večera so uspešno prepletli še preostali neizpustljivi komadi ala. Vsak dan se kaj lepega začne, Ruski vohun, Srečna mladina, Sam, Lep dan za smrt, Bil je maj, Februar ter še nekaj drugih. Zasedba pa … Že dolgo se z odra ni čutilo takšne energije in povezanosti, kot smo ji bili priča v soboto. Vendar, počakajmo do Križank, kjer se bo 31. maja pisalo novo poglavje pank in Niet zgodovine.


Kot zadnji so na odru MCja nastopili Last Day Here, lokalni razgrajači, ki so čedalje uspešnejši tudi v tujini. Malce razredčena publika je bila ta večer priča odličnim težkokategornim ritmom z njihovega prvenca From Pieces Created in nekaterim novim skladbam, ki že pridno dopolnjujejo celoto pričakujočega ploščka.


Fotografije: Antonio Per (www.vragolina.eu)

nedelja, 09. maj 2010

Jebeš Evo, tu je Alfa!

Jebeš Evo, tu je Alfa! Nekako takole, bi lahko označili koncert zasedbe Adam, ki se je v petek, 7. maja, odvijal v ljubljanskem Orto baru, točno 186 let za promocijskim koncertom Ode radosti, od leta 1972 evropske himne.


Adam je v svoj devetdeset minutni predstavi popolnoma pozabil na Evo in se z vsem svojim bitom posvetil Alfi, debitantskemu albumu, ki je luč sveta ugledal 26. aprila letos. Ob enem je to eden tistih ploščkov, ki bi znal potešiti ušesa še tako zahtevnih poslušalcev, kar je dokazala tudi možica, ki se je v zavidljivem številu udeležila prvega promocijskega koncerta. In odšla navdušena.


Četverica, ki zadnje leto in pol deluje v navezi Peter Dekleva (kitara, spremljevalni vokal; tudi član Srečne mladine ter Gušti in Polona)Damir »Dado« Lisica (vokal, teremin; član Anavrin)Anej Kočevar (bas kitara; član Anavrin, Gušti in Polona)Gregor Jakac (bobni in tolkala; ex Mosaic in Tide) je namreč zaigrala skoraj vse Alfa pesmi (izpustili so le zadnjo z naslovom Ključ) in popestrila zadnje čase nekam turobno slovensko (alternativno) glasbeno sceno. Dodaten plus jim gre pripisati tudi zato, ker fantje igrajo izključno avtorsko glasbo in ne izgubljajo časa s takšnimi in drugačnimi priredbami, ki ničkolikokrat izpadejo (pričakovano) klavrno.


Ne bi bilo pretirano, če bi omenili, da je naveza starih glasbenih mačkov ustvarila popolno vzdušje. Povezanost med Adami in energija, ki jo ustvarijo na odru, na publiko deluje nekako spiritualno in neverjetno pomirjujoče. Kljub tršim ritmom, ki prežemajo njihove melodije. Alfo torej povezuje vse – od umirjenih, na trenutke malce romantičnih ritmov, distorzirane kitare, divjega udrihanja po bobnih in jezne bas kitare. Torej – za vsakega nekaj in vse za vse! Toplo priporočam obisk katerega izmed Adamovih nastopov!


Fotografije: Antonio Per (www.vragolina.eu)