Nemško sedemčlansko zasedbo In Extremo ne odlikuje le status ohranjevalcev starih, t.i. mrtvih jezikov (norveščino, španščino, angleščino, staro švedščino, staro francoščino, islandščino, estonščino, hebrejščino, gotico, latinščino, staro visoko nemščino in srednjo nemščino), temveč so tu še stvari, ki jih ne zasledimo ravno pri vsakem »rock« bendu. Na odru njihova imena nimajo veljave, raje so jih zamenjali z nadimki, ki se skladajo z njihovo divjo in ruralno postavo. Takšno, ki spominja na čas srednjega veka, barbarskih ljudstev … Ali bolje rečeno – takšno, kot je prikazana v legendarnem filmu Pogumno srce. Njihova posebnost so nekonvencionalna glasbila, predvsem srednjeveškega izvora. Električni in bas kitari ter setu bobnov se tako ob bok postavijo hurdy-gurdy (gosli), dude, tradicionalne irske dude (Union pipes), piščali, harfa, lutnja, čembalo, rogovi, činele ter še nekaj drugih. Glasba InEx je torej skupek srednjeveških tradicionalnih pesmi, metala in rocka.
Skupina, ki je v samem začetku nastopala ločeno kot srednjeveški in rock bend, se je v sedanjo formacijo, hibrid obeh prejšnjih zasedb, združila leta 1995, od tedaj pa njihova popularnost vztrajno raste. Predvsem na tleh Stare celine. Zasluge gre pripisati bogati diskografiji, ki vključuje trinajst studijskih in »živih« albumov, eno »The Best Of« izdajo ter tri dvd-je.
Pogovor z Andréem »Dr. Pymontom« Strugalom in Kayem »Die Lutter« Luttrom je potekal v zakulisju lanskoletnega avstrijskega Nova Rock festivala, ki se je odvijal med 19. in 21. junijem v Nickelsdorfu.
[B - Side]: Kot glasbeniki ne uporabljate svojih pravih imen temveč nadimke, ki v več pogledih spominjajo na imena raznoraznih plemen. Lahko bi rekli, da ste In Extremo pleme z lastnim glasbenim stilom in pestro paleto instrumentov. Kako ste se našli v vsem tem?
Dr. Pymonte (André Strugala): Želeli smo ustvariti mešanico srednjeveške glasbe, instrumentov in kulture ter jo pobližje predstaviti Evropi. Poudariti je treba, da smo bili v začetku dve različni skupini. Prva je bila rock zasedba, imenovana Nova, kjer je bil Michael (Michael Robert Rhein – Das letzte Einhorn; op. p.) glavni mislec ter pevec, poleg pa je nastopal tudi s srednjeveškim bendom in z njimi igral predvsem na tovrstnih tržnicah ter zabavah. Pred približno petnajstimi leti ga je zamikalo preplesti omenjena stila in to je bil uvod v In Extremo.
[B - Side]: Torej je In Extremo nekakšen hibrid obeh zvrsti. Počasi ste se iz manjših soban začeli premikati v vse večje in večje dvorane. Vam je ljubše nastopati v manjših, bolj intimnih dvoranah ali pred večjimi množicami?
Dr. Pymonte: Raje nastopamo v večjih dvoranah. Prvi razlog je ta, da nas je v skupini sedem, kar ni ravno običajno število za rock zasedbo. Eden od razlogov je tudi, da uporabljamo večje število različnih instrumentov, zaradi česar na manjših odrih ni ravno veliko prostora.
[B - Side]: Deževno vreme je ravno pravšnje za vaš nastop. Spominja namreč na kaotično srednjeveško življenje, ki je predstavljeno v vaših pesmih. Imate pred nastopom kakšne posebne rituale?
Dr. Pymonte: V današnji čas želimo prenesti nekaj takratnega duha, a posebnih ritualov, razen pitja, nimamo (smeh).
[B - Side]: Ker ste vsi več-instrumentalisti, kako skladate vaše pesmi?
Dr. Pymonte: To je proces, v katerem sodelujemo vsi člani zasedbe. Nekateri delamo na besedilih, drugi na glasbi in aranžmajih. Vzame nam kar precej časa, saj In Extremo albuma ni mogoče narediti v polovici leta …
Die Lutter (Kay Lutter), ki se tokrat prvič oglasi, potrdi Dr. Pymontove besede.
Dr. Pymonte: Zanimivo je peti v starodavnih jezikih, čutijo se nekakšne posebne vibracije, npr. v stari švedščini, jezikih, ki izhajajo iz latinščine, pa tudi v angleščini ali nemščini. Našli smo nekakšno novo pot.
[B - Side]: … kar pusti poseben vtis. Z vašo glasbo torej ohranjate vse tiste t.i. mrtve jezike. Ste morda kdaj pomislili, da imajo vaše pesmi tudi izobrazbene vrednote?
Dr. Pymonte: Vse pesmi imajo angleške prevode. S svojo glasbo smo se skušali približati nenemški publiki. Nastopaš lahko v Južni Ameriki, poješ v latinščini in ljudje te bodo razumeli. Ena takih je npr. Ave Maria.
[B - Side]: Kaj menite o Sloveniji?
Dr. Pymonte: Pred leti smo bili v Ljubljani, ko smo nastopali na Metal Campu. Nad Slovenijo smo zelo navdušeni, posebno nad njenimi ljudmi. Spominjam se tudi nastopa z Naio Ssaion, ki so me zelo navdušili.
[B - Side]: Pred časom ste sodelovali z Reom Garveyem, pevcem in kitaristom zasedbe Reamonn. Kako to, da je prišlo do tega, če imamo v mislih, da se vaša glasbeni stila malce razlikujeta?
Dr. Pymonte: Do sodelovanja je prišlo iz drugih razlogov. Garveyeva žena je bila njihova in naša managerka. Domislili smo se, da bi z Reom sodelovali pri skladbi Liam, irski zgodbi, ki je bila prvotno napisana v nemščini …
Die Lutter: Reova mama jo je nato kar po telefonu prevedla v galščino.
[B - Side]: Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Dr. Pymonte: Biti znani in bogati (smeh)! Ne, resno! Načrtujemo akustično turnejo in nekaj samostojnih koncertov ob praznovanju naše petnajstletnice delovanja. Nekaj mesecev si bomo vzeli za počitek, nato bodo stekla dela na novem albumu.
[B - Side]: Lahko pričakujemo akustičen plošček?
Dr. Pymonte: Najbrž ne, saj smo lani tako izdali naš radijski nastop Sängerkrieg, ki je bil na voljo kot brezplačni dol-poteg.
Ni komentarjev:
Objavite komentar